Pipini odprti termini

Letošnjo sezono Pipinih odprtih terminov v Kiberpipi zaključujemo z seanso, v kateri lahko sodelujete vsi fizično prisotni udeleženci torkovega Pipinega odprtega termina. Imeli bomo odprti mikrofon za krajša do 10 minutna predevanja / prezentacije, ki bi tako ali drugače sovpadala z rdečo nitjo Pipinih odprtih terminov.

Svoje 10 minutno predavanje (z prezentacijo max. 15 slideov) lahko prijavite vnaprej na e-naslov: ‘pot at kiberpipa.org‘ ali pa na kraju samem; torej v torek 12.5. kakšno minuto pred 19h, ko bomo naredili razpored.

Trenutno prijavljena “lahka” predavanja:

• Zakaj Ubuntu sux
• IPv6 + Wifi in kaj smo se naučili v praksi
• …

Tokrat računamo na vas! Vabljeni v torek 12.5. ob 19h v prostore Kiberpipe!

Govorili bomo o privzetem namizju za sistem Ubuntu, naredili bomo kratek povzetek njegove zgodovine, uporabljene tehnologije, se dotaknili novosti pri novi izdaji ter novosti, ki so specifične za Ubuntu, spregovorili bomo o namizju kot razvojni platformi ter o tem, kakšna izgleda prihodnost namizja. Predvidena je tudi delavnica. Predava Luka Napotnik.

Pipini odprti termini so redna tedenska odprta srečanja uporabnikov Linuxa in sorodnih odprtih tehnologij, na katerih se skozi izkušnje in predavanja udeleženci seznanijo z novimi triki ali programi. Pričnejo se s predavanjem, nato pa sledi druženje in izmenjava izkušenj. Srečanja so namenjena vsem, ki se srečujejo ali pa se šele želijo seznaniti z odprtimi tehnologijami, saj so idealno mesto, da dobijo več informacij ter se ‘v živo’ pogovorijo o problemih, s katerimi se spopadajo.

Na predavanju bo Štefan predstavil paradigmo razvoja kompleksnih informacijskih sistemov s pomočjo t.i. sistemov za upravljanje poslovnih pravil (BRMS, Business Rule Management System)

Gre za pristop oblikovanja nivoja poslovne logike informacijskega sistema na ta način, da se vsa poslovna logika zapisana v obliki poslovnih pravil, ki so shranjena v posebnem repozitoriju. Ta sistem zagotavlja poslovnim uporabnikom uporabniški vmesnik, preko katerega lahko vnašajo in urejajo poslovno logiko sistema in funkcionalnosti testiranja poslovne logike. Poleg tega BRMS zagotavlja učinkovito izvajalno okolje za izvajanje/poganjanje poslovne logike.

Prikazan bo konkreten primer uporabe BRMS pri kompleksnem informacijskem sistemu. Kor primer BRMS-ja bo uporabljen JRules, produkt francoskega podjetja ILOG, ki ga je pred kratkim kupil softwerski gigant IBM.

Štefan Furlan (Optilab, FRI) je aktivno sodeloval pri številnih projektih uvedbe BRMS v izjemno kompleksne informacijske sisteme za podjetja, kot so Telekom Slovenije, TRIGLAV Zdravstvena in Informatika, ki deluje v imenu vseh petih slovenskih elektro-distribucijskih podjetij.

Vabljeni v torek 21.4. ob 19h v Kiberpipo!

XtreemOS je raziskovalni evropski projekt, katerega cilj je izgraditi in promovirati porazdeljene sisteme. Pri tem želi izkoristiti povezljivost računalnikov znotraj organizacij in na globalnem nivoju ter omogočiti nadzorovano izrabo računskih virov, ki jih takšni računalniki nudijo. Dobljeni sistem mora biti fleksibilen, dovoliti povezljivost preko administracijskih domen ter dinamično dodajanje ali odvzemanje tako uporabnikov kot delovnih vozlišč v sistemu. Linux ima v svoji malhi obilo zmožnosti za takšno rešitev, zato se izkaže kot odlična osnova pri izdelavi prototipa sistema. V okviru projekta dodajamo storitve in programe, ki bodo postavitev, konfiguracijo in rabo porazdeljenega sistema poenostavili, vendar ne za ceno povečane ranljivosti infrastrukture. Končni izdelek bo moč uporabljati za komercialne, znanstveno-raziskovalne ali v povsem ljubiteljske namene.

V odprtem terminu bomo predstavili razvojno različico sistema, ki je prosto dostopna za preskus vsakomur (http://www.xtreemos.org/hotspot_news/xtreemos-source-repository-is-now-open). Prikazali bomo njegovo delovanje in opisali izbrane rešitve.

Podjetje XLAB d.o.o. , ki se ukvarja z razvojem poslovne programske opreme za enostaven dostop in nadzor oddaljenega namizja, sestanke in komunikacijo preko medmrežja na zahtevo, sodi v sam svetovni vrh. Izdelki ISL Online so združeni v poslovni paket »Vse v enem«, ki nudi vsem, od malih, srednjih in velikih podjetij do posameznikov, nov, preprost in varen način dostopa do oddaljenega računalnika, sodelovanja s strankami, partnerji in zaposlenimi v dejanskem času. Izdelki ISL Online so tehnološko dovršeni ter slovijo po svoji enostavni uporabi, poleg tega pa so tudi cenovno dostopni.

Raziskovalni oddelek podjetja XLAB d.o.o. že več let uspešno sodeluje tako pri domačih kot mednarodnih razvojno-raziskovalnih projektih (XtreemOS, DeDiSys, SLA@SOI, Mosaica, Odyssey..). Rezultat dobrega medsebojnega sodelovanja pri projektih je visoka tehnična usposobljenost podjetja in razvoj lastnega produkta Gaea+.

Vabljeni v torek 14.4. ob 19h v prostore Kiberpipe!

Na kratko? Ne. Niti približno. Napoveduje se tranzicijsko obdobje vsaj treh let, ki se bo začelo po izčrpanju IPv4 naslovov in trajalo, dokler večina vsebin ne bo dostopna vsaj na obeh protokolih (dual-stack), IPv4 in IPv6.

Kaj se bo zgodilo, ko bo zmanjkalo IPv4 naslovnega prostora? Ali bodo ISP res preklopili? Ali bodo translacijski mehanizmi dovolj dobri, glede na to da so po dolgih letih razvoja pometli NAT-PT na smetišče zgodovine kot preveč problematičnega. Dejstvo je in ostaja, da sta IPv4 in IPv6 protokola kompatibilna samo na nivoju žice, saj so v novem popravili večino v nebo vpijočih napak in težav starega protokola, hkrati pa s tem teoretično onemogočili pravilno translacijo med njima, saj ne moreš prevajati nekaj, kar je, v nekaj, kar ne obstaja več in nekaj, kar ni obstajalo, v nekaj, kar sedaj je v IP headerju paketa.

Predava Jan Žorž iz iniciative go6.si, ki je svojo strokovno pot začel v svetu RS232 omrežij in VAX VMS-a in nadaljeval preko Novella in Windows okolja do Solarisa in ostalih unix derivatov, na čemer še danes gradi večino svojih projektov. Je eden od pionirjev SiOL-a, kjer je sodeloval od samega nastanka. Zadnji 2 leti deluje kot svetovalec na IT področju, s podjetjem Domenca d.o.o. je zasnoval iniciativo go6.si, katere glavni cilj je v Sloveniji razširiti zavest, da smo pred vrati velikih sprememb na internetu, na katere se moramo čim prej pripraviti. Je so-avtor IETF RFC drafta “A+P approach“.

Vabljeni v torek 7.4. ob 19h v Kiberpipo, da izveste kaj naš čaka?

Povod za predavanje Borisa Horvata iz podjetja ABM d.o.o. je sodba Vrhovnega sodišča Slovenije, ki je bila objavljena v začetku tega leta. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo Telekoma Slovenije proti sodbi Upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo Telekoma Slovenije proti odločbi Urada za varstvo konkurence. V tej odločbi UVK ugotavlja, da je Telekom Slovenije zlorabljal svoj monopolni položaj s tem, ko je pred desetimi leti neutemeljeno diskriminiral ABM pri vključitvi ABMovega CD-ROMa za dostop do interneta v paket ISDN 3000, v katerega pa je pred tem vključil SIOLov CD-ROM za dostop do interneta s čimer je izkrivljal konkurenco na odvisnem trgu ponujanja dostopa do interneta. Telekom je že vložil ustavno pritožbo zaradi kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V obrazložitvi sodbe se je Vrhovno sodišče, ob pomanjkanju slovenske sodne prakse, v skladu z 10. členom Pogodbe evropskih skupnosti sklicevalo na sodno prakso Sodišča evropskih skupnosti. V širši javnosti je najbolj znana sodba tega sodišča iz leta 2007, ki je potrdilo odločbo Evropske komisije iz leta 2004 o Microsoftovi zlorabi prevladujočega položaja na trgu operacijskih sistemov. Microsoft je svoj prevladujoči položaj pri operacijskem sistemu Windows zlorabil tako, da je v svojemu operacijskemu sistemu prilagal samo svoj program Windows Media Player, s čimer je vplival na odvisni trg programov za predvajanje medijskih vsebin. Microsoft je podoben spor pred leti imel že v Ameriki, ko je svojemu operacijskemu sistemu prilagal samo svoj program Internet Explorer, s čimer je izkrivljal konkurenco na trgu programov za dostop do svetovnega spleta (in s tem pokopal konkurenčni Netscape Navigator). Za enako zlorabo je šlo tudi v primeru Telekomovih paketov ISDN 3000.

Na predavanju si bomo najprej na kratko ogledali nekaj teorije; kaj pomeni varstvo konkurence v zasebnem in kaj varstvo konkurence v javnem interesu, kako se je razvijala slovenska in kakšna je evropska zakonodaja na področju varstva konkurence in kakšna je, ob odsotnosti slovenske, evropska sodna praksa varstva konkurence v zasebnem interesu. Evropska komisija je lansko leto izdala Belo knjigo o odškodninskih postopkih, ki žrtvam proti konkurenčnih dejanj priznava temeljno pravico do pravične odškodnine, saj ugotavlja, da žrtve zaradi najrazličnejših ovir v posameznih državah članicah pogosto ne dobijo primernega zadoščenja za škodo, ki so jo utrpele.

V drugem delu predavanja si bomo ogledali zgodovino sporov nacionalnega telekomunikacijskega operaterja s konkurenčnimi ponudniki interneta, ki so se začeli takoj po ustanovitvi poslovne enote SIOL Slovenija On-Line leta 1996 in analizirali najbolj »uspešne« Telekomove zlorabe, ki so zdesetkale vrste alternativnih ponudnikov interneta. Tisti, ki so preživeli, so proti Telekomu Slovenije vložili skupno že za prek 250 milijonov odškodninskih tožb. Urad za varstvo konkurence je do sedaj izdal štiri odločbe o Telekomovih zlorabah, trenutno pa sta v teku še dva postopka. Urad je ob kroničnem pomanjkanju kadrov in finančnih sredstev uvajal postopke samo na izrecno zahtevo, čeprav bi lahko tudi samostojno nadziral trg in samoiniciativno (ex-officio) uvajal postopke. Številne domnevne Telekomove zlorabe so tako ostale neopažene in nesankcionirane.

Povezave:

• Telekom na razprodaji (Jože P. Damijan, Razgledi.net, 29.1.2009)
• Sezona lova na Telekom Slovenije odprta (Dušan Caf, Razgledi.net, 26.1.2009)
• Telekom Slovenije “pogorel” na dveh frontah: Zavrnili sta ga tako vrhovno kot okrožno sodišče (Dnevnik, 19.1.2009)
• Telekom s paketom ISDN 3000 zlorabil prevladujoči položaj(Dnevnik, 3.10.2007)
• Britanski Telekom sprožil plaz (Dušan Caf, Moj Mikro, november 2007)
• Telekomov partnerski program - medvedja usluga? (Matej Šmid, Monitor, september 2007)
• Telekomunikacije - med regulativo in politiko(Dušan Caf, Moj Mikro, julij 2007)
• Odškodninska tožba T-2 - kaplja čez rob?(Matej Šmid, Monitor, april 2007)

Boris Horvat je bil soustanovitelj podjetja ABM d.o.o., ki se je v začetku devetdesetih let začelo ukvarjati z elektronskimi komunikacijami. Najprej je to bila v tistem času popularna elektronska oglasna deska (Bulletin Board System) ABM-BBS, ki je svojim uporabnikom že leta 1993 ponujala nekatere internetne storitve (prenos datotek in elektronsko pošto; domena abm.si je bila registrirana leta 1993), medtem ko je prave internetne storitve ABM začel ponujati leta 1994, le malo kasneje kot druga dva pionirja - NIL-Eunet oziroma Quantum-Quark. Medtem ko sta ta dva »zgodnja petelina« že zdavnaj »zgodovina«, pa ABM letos ob dvajseti obletnici obstoja »proslavlja« tudi deseto obletnico bolj ali manj uspešnih sporov z nacionalnim telekomunikacijskim operaterjem, ki je bila kronana z na začetku omenjeno sodbo Vrhovnega sodišča.

Vabljeni v Kiberpipo v torek, 31.3. ob 19h, kjer boste lahko po predavanju povedali tudi svoje mnenje o stanju konkurence na trgu interneta v Sloveniji.