Pipini odprti termini

Povod za predavanje Borisa Horvata iz podjetja ABM d.o.o. je sodba Vrhovnega sodišča Slovenije, ki je bila objavljena v začetku tega leta. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo Telekoma Slovenije proti sodbi Upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo Telekoma Slovenije proti odločbi Urada za varstvo konkurence. V tej odločbi UVK ugotavlja, da je Telekom Slovenije zlorabljal svoj monopolni položaj s tem, ko je pred desetimi leti neutemeljeno diskriminiral ABM pri vključitvi ABMovega CD-ROMa za dostop do interneta v paket ISDN 3000, v katerega pa je pred tem vključil SIOLov CD-ROM za dostop do interneta s čimer je izkrivljal konkurenco na odvisnem trgu ponujanja dostopa do interneta. Telekom je že vložil ustavno pritožbo zaradi kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V obrazložitvi sodbe se je Vrhovno sodišče, ob pomanjkanju slovenske sodne prakse, v skladu z 10. členom Pogodbe evropskih skupnosti sklicevalo na sodno prakso Sodišča evropskih skupnosti. V širši javnosti je najbolj znana sodba tega sodišča iz leta 2007, ki je potrdilo odločbo Evropske komisije iz leta 2004 o Microsoftovi zlorabi prevladujočega položaja na trgu operacijskih sistemov. Microsoft je svoj prevladujoči položaj pri operacijskem sistemu Windows zlorabil tako, da je v svojemu operacijskemu sistemu prilagal samo svoj program Windows Media Player, s čimer je vplival na odvisni trg programov za predvajanje medijskih vsebin. Microsoft je podoben spor pred leti imel že v Ameriki, ko je svojemu operacijskemu sistemu prilagal samo svoj program Internet Explorer, s čimer je izkrivljal konkurenco na trgu programov za dostop do svetovnega spleta (in s tem pokopal konkurenčni Netscape Navigator). Za enako zlorabo je šlo tudi v primeru Telekomovih paketov ISDN 3000.

Na predavanju si bomo najprej na kratko ogledali nekaj teorije; kaj pomeni varstvo konkurence v zasebnem in kaj varstvo konkurence v javnem interesu, kako se je razvijala slovenska in kakšna je evropska zakonodaja na področju varstva konkurence in kakšna je, ob odsotnosti slovenske, evropska sodna praksa varstva konkurence v zasebnem interesu. Evropska komisija je lansko leto izdala Belo knjigo o odškodninskih postopkih, ki žrtvam proti konkurenčnih dejanj priznava temeljno pravico do pravične odškodnine, saj ugotavlja, da žrtve zaradi najrazličnejših ovir v posameznih državah članicah pogosto ne dobijo primernega zadoščenja za škodo, ki so jo utrpele.

V drugem delu predavanja si bomo ogledali zgodovino sporov nacionalnega telekomunikacijskega operaterja s konkurenčnimi ponudniki interneta, ki so se začeli takoj po ustanovitvi poslovne enote SIOL Slovenija On-Line leta 1996 in analizirali najbolj »uspešne« Telekomove zlorabe, ki so zdesetkale vrste alternativnih ponudnikov interneta. Tisti, ki so preživeli, so proti Telekomu Slovenije vložili skupno že za prek 250 milijonov odškodninskih tožb. Urad za varstvo konkurence je do sedaj izdal štiri odločbe o Telekomovih zlorabah, trenutno pa sta v teku še dva postopka. Urad je ob kroničnem pomanjkanju kadrov in finančnih sredstev uvajal postopke samo na izrecno zahtevo, čeprav bi lahko tudi samostojno nadziral trg in samoiniciativno (ex-officio) uvajal postopke. Številne domnevne Telekomove zlorabe so tako ostale neopažene in nesankcionirane.

Povezave:

• Telekom na razprodaji (Jože P. Damijan, Razgledi.net, 29.1.2009)
• Sezona lova na Telekom Slovenije odprta (Dušan Caf, Razgledi.net, 26.1.2009)
• Telekom Slovenije “pogorel” na dveh frontah: Zavrnili sta ga tako vrhovno kot okrožno sodišče (Dnevnik, 19.1.2009)
• Telekom s paketom ISDN 3000 zlorabil prevladujoči položaj(Dnevnik, 3.10.2007)
• Britanski Telekom sprožil plaz (Dušan Caf, Moj Mikro, november 2007)
• Telekomov partnerski program – medvedja usluga? (Matej Šmid, Monitor, september 2007)
• Telekomunikacije – med regulativo in politiko(Dušan Caf, Moj Mikro, julij 2007)
• Odškodninska tožba T-2 – kaplja čez rob?(Matej Šmid, Monitor, april 2007)

Boris Horvat je bil soustanovitelj podjetja ABM d.o.o., ki se je v začetku devetdesetih let začelo ukvarjati z elektronskimi komunikacijami. Najprej je to bila v tistem času popularna elektronska oglasna deska (Bulletin Board System) ABM-BBS, ki je svojim uporabnikom že leta 1993 ponujala nekatere internetne storitve (prenos datotek in elektronsko pošto; domena abm.si je bila registrirana leta 1993), medtem ko je prave internetne storitve ABM začel ponujati leta 1994, le malo kasneje kot druga dva pionirja – NIL-Eunet oziroma Quantum-Quark. Medtem ko sta ta dva »zgodnja petelina« že zdavnaj »zgodovina«, pa ABM letos ob dvajseti obletnici obstoja »proslavlja« tudi deseto obletnico bolj ali manj uspešnih sporov z nacionalnim telekomunikacijskim operaterjem, ki je bila kronana z na začetku omenjeno sodbo Vrhovnega sodišča.

Vabljeni v Kiberpipo v torek, 31.3. ob 19h, kjer boste lahko po predavanju povedali tudi svoje mnenje o stanju konkurence na trgu interneta v Sloveniji.